Tedni v Taizéju - Katoliška mladina

Dan v Taizéju

Običajen dan v Taizéju poteka po sledečem vrstnem redu:

• jutranja molitev,
• zajtrk,
• svetopisemski uvod,
• pogovorne skupine,
• opoldanska molitev,
• kosilo,
• delo/praktične zadolžitve,
• čaj ob petih,
• delavnice,
• večerja in
• večerna molitev.

Posebnosti tedna

V četrtek po večerni molitvi sledi nagovor br. Aloisa vsem udeležencem, ki so tisti teden zbrani v Taizeju.

Po petkovi večerni molitvi sledi molitev okoli križa. Cel večer je možno, da pristopimo in položimo svoje čelo na les križa. Povabljeni smo, da s tem Jezusu zaupamo sebe, svoje preizkušnje in bremena ter vstopimo v milostni odnos z njim.

Pri sobotni večerni molitvi vsi dobimo svečko in jo prižgemo pred evangelijem, da na simboličen način vidimo, kako Kristus prihaja v našo temo in da skupaj obhajamo pashalno skrivnost.

V nedeljo se pri sveti maši Bogu zahvalimo za vse, kar smo čez teden prejeli.

Delo v Taizéju

Ker se poleti v Taizéju zbere nekaj tisoč mladih, so vsi naprošeni, da z majhnimi dejanji solidarnosti (npr. pomoč pri sesanju cerkve, deljenju hrane, vzdrževanju čistoče) prispevamo k skupnemu dobremu.

Izkušnji mladih

Že nekajkrat sem teden poletja preživela v vasici Taizé. Pripravljene molitve so mi res odlična priložnost, da se umirim, da se odklopim od vseh stvari, ki me težijo, in najdem mir. Zraven tega pa dobim še ogromno zagona za vse, kar me čaka. Prav zaradi tega se zares rada vrnem v Taizé. Tedni tam pa so mi še lepši zaradi prijateljev, ki se tja odpravijo z mano. Brez njih izkušnja zagotovo ne bi bila enaka. Z njimi sem po navadi preživela večino prostega časa. V Taizéju sem dobila tudi veliko novih prijateljev: ali v skupinah za pogovore ali v skupinskem delu, ki mine neverjetno hitro. Spoznala sem nove odlične prijatelje, spontano in čisto po naključju. Nanje imam res ogromno lepih spominov, skupaj smo se veliko nasmejali. Tja res pridejo ljudje, ki so odprti za pogovor in se ti z veseljem in navdušenjem pridružijo, začnejo pogovor. Res se rada vračam v Taizé prav zaradi te sproščenosti, veselja in olajšanja, ki ga tam občutim vsakič, ko sem tam.

-Maruša Rejc-

Teden v Taizéju sem doživela prvič in verjetno tudi zato toliko bolj intenzivno. Zame je bilo vse novo in imela sem občutek neverjetne sprejetosti v skupnost, ki jo je sestavljalo toliko ljudi, različnih drug od drugega. Skupaj smo preživeli teden, v katerega je vsak vložil svoj delež in z njim prispeval za skupno dobro. Narobe je, če rečem, da se tam čas ustavi – ure še vedno tečejo in z njihovo pomočjo urniki še
vedno izpolnjujejo svoje poslanstvo – zdi se namreč, kot da v Taizéju čas teče počasneje. Ta časovni prostor omogoča mislim, da se umirijo, odklopijo od normalnega življenjskega tempa in podajo v globine duše.

-Anja Kralj-